Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju

Odlomki iz knjige Andreja Brenceta, Tradicionalne pustne maske na ptujskem območju (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 2011)



Za pusta se je moralo dobro in mastno jesti, od tod tudi imeni mastna sobota in mastna nedelja. Gospodinje so od zgodnjega jutra kuhale in pekle svinjino, perutnino, repo, zelje in krofe, ki niso manjkali pri nobeni hiši. Znana pustna jed je krhlenka, na krhlje ali kocke narezana repa, svinjska glava in rilec. (Stran 28)



Krhlenka - pustna jed


PUSTNI ORAČI
Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okoli vasi, s katerim so naselje zavarovali pred zlimi vplivi, in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del. Ta šega je znana povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem, tako da pustni orači niso lokalna posebnost, temveč jih poznajo drugod po Sloveniji in Evropi.

Skupine oračev sestavljajo pokač, pobirač, dva ali trije pari konjičev, plužar in nekaj korantov, ki na kmečkem dvorišču zaorjejo simbolično brazdo in posejejo seme za debelo repo, dobro letino na polju. Pri tem vsak član opravlja določeno funkcijo: pokač s pokanjem oznanja prihod skupine, konjiči vlečejo plug, korant pluži, spremljevalni koranti skačejo in zganjajo hrup z zvonci, pobirač pa poseje seme in pobere darove za opravljeno delo. Orači kot celota prinašajo ljudem nekaj dobrega, pri tem pa ima v skupini samo korant dvojno vlogo, kajti samo on lahko tudi kaznuje. Kadar so pri hiši orači dobrodošli, opravijo svoj obred v skupno zadovoljnost in veselje, če jih pa domači zavrnejo, jih kaznujejo tako, da se korant povalja po tleh in s tem napove nesrečo v prihajajočem letu. Vendar so redki ljudje, ki bi jih zavrnili, kajti ni jim vseeno, če se jim to pripeti. Skupine so si podobne večidel po številu in nalogah sodelujočih likov, razlikujejo pa se po zunanjem videzu.

O velikem številu oračev v preteklosti nam pričajo pisni in ustni viri. Zlasti v starejših zapisih in poročilih so jim v primerjavi z drugimi maskami namenjali največ pozornosti, kar kaže na njihov pomen, priljubljenost in verovanje v njihova magična dejanja. Vzrok za veliko številu je bil tudi v zaslužku, predvsem v jajcih, klobasah in tudi denarju. Zato so imeli orači stalna ozemlja, ki so jih budno varovali pred drugimi skupinami. Kadar so se njihovi obhodi raztegnili pozno v noč, so tudi prespali pri znanih hišah. (Strani 32-33)



Pokač


RUSA
Rusa je živalska maska, s katero želijo vplivati na plodnost in zdravje pri konjih in drugi živini. Poznajo jo tudi drugod po Sloveniji in Evropi, zlasti tam, kjer je razvita konjereja. Ruse nastopajo na samostojnih pustnih obhodih po vaseh in organiziranih prireditvah, priključujejo pa se tudi oračem. Razlikujemo med štirinogimi in dvonogimi rusami. V štirinogo ruso, ki jo na Ptujskem polju imenujejo tudi gambela ali mela, se spravita dva fanta, ki si nadeneta na rame okoli dva metra dolgo leseno ogrodje, katerega daljši stranici sta povezani z več v lok ukrivljenimi vejami. Ogrodje je prekrito s ponjavo. Spredaj je nanj pritrjena glava, ki je lahko tudi nasajena na lesen drog, s katerim jo prvi fant premika. Lahko je opeta s kožuhom, ima narisana ali nabita očesa, ušesa in gibljivo spodnjo čeljust, ki se premika z natezanjem in spuščanjem vrvice. Zadaj je pritrjen rep, pod katerim visijo napihnjeni svinjski mehurji, ki predstavljajo prašnike. Nekatere ruse imajo na hrbtu še punčko iz cunj – fačeka. (Stran 67)



Rusa


Kurentovanje, ki je leta 2010 praznovalo svojo 50-letnico, ni osamljena pustna prireditev na ptujskem območju. Že pred leti so se mu pridružili pustni sprevodi – fašenki v okoliških vaseh, in sicer v Markovcih leta 1992, Cirkovcah leta 1993, Cirkulanah leta 1994, Dornavi in Vidmu leta 1996 idr. Fašenki, ki se zvrstijo od sobote do pustnega torka, so kopija ptujskega nedeljskega sprevoda s t. i. etnografskim in karnevalskim delom. Večina tradicionalnih mask in karnevalskih skupin pa se, odvisno od časa in pripravljenosti ljudi, udeleži skoraj vseh pustnih sprevodov na ptujskem območju. (Stran 101)



Korantki