Avtorji

Žarko Vrezec se je rodil 18.avgusta 1950 v Ljubljani. Po končani Šoli za oblikovanje se je odločil za študij na Akademiji za likovno umetnost (1970-1974). Samostojno razstavlja od leta 1977 (skupinske razstave pa že vse od leta 1972), predvsem v Sloveniji, razstavljal pa je tudi že ne Hrvaškem, Črni Gori, Bosni, Italiji, Avstriji, Španiji in ZDA. Od leta 1978 je član Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Ukvarja se predvsem s slikarstvom, vendar se preizkuša tudi v risbi, grafiki, skulpturi, ilustraciji, scenografiji in oblikovanjem. Kljub likovnemu ustvarjanju pa velja tudi za odličnega teoretika. Njegova dela so v številnih...

Vladimir Makuc se uvršča med najpomembnejše sodobne slovenske likovne ustvarjalce. Rodil se je rodil leta 1925 v Solkanu pri Gorici. Na Akademiji za likovno umetnost  v Ljubljani je študiral slikarstvo. Tam je leta 1954 diplomiral. Nato se je vpisal na specialko za restavratorstvo in konservatorstvo  pri profesorju Miroslavu Šubicu in jo leta 1956 končal. Zgodnje likovno ustvarjanje je posvetil predvsem raziskovanju v grafiki. Vse do leta 1960, ko se je odpravil v pariški atelje Johnyja Friedlenderja, je ustvarjal lesoreze potem pa še jedkanice in akvatinte. Leta 1962 je imel svojo prvo samostojno razstavo v Mali galeriji v Ljubljani....

Tone Kralj se je rodil 23. avgusta 1900 v Zagorici (Dobrepolje), umrl pa je 9. septembra 1975 v Ljubljani. Tone Kralj je svoje prvo likovno znanje pridobival od starejšega brata Franceta. Med letoma 1920 in 1923 je študiral kiparstvo v Pragi, kasneje pa se je izpopolnjeval na Dunaju, v Parizu in Benetkah. V Rimu je študiral tudi arhitekturo, vendar ga ta ni tako zanimala, zato se je bolj posvetil umetniškemu ustvarjanju. Bil je brat slikarja in kiparja Franceta Kralja. Do konca dvajsetih let je tesno sodeloval z bratom Francetom, potem pa je razvil svoj stil monumentalnega realizma. V zgodnjih delih, ki kažejo odraz takratne dunajske in evropske umetnosti, prevladuje mehka, secesijska...

Maksim Gaspari se je rodil 26. januarja 1883 v Selščku nad Cerknico. Mati mu je umrla, ko je bil še majhen, kar je izredno vplivalo na njegovo nadaljnjo življenjsko pot. Oče ga je poslal k teti, da bi tam odraščal in obiskoval realko v Ljubljani, a je teta vztrajala, naj se posveti trgovskemu poklicu in ga zato odpeljala k trgovcu Murniku v Kamnik. Med leti 1896-1899 je služboval kot trgovski pomočnik v Murnikovi trgovini v Kamniku. Kot reklamo za izložbo je takrat nastala znana sličica Slanik, ki jo v izložbi trgovine opazil Josip Nikolaj Sadnikar. Zavzel se je za mladega, slikarsko nadarjenega fanta. Napotil ga je najprej v Ljubljano, kasneje pa na Dunaj, in ga...

Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznožju Pohorja, v vasi Mislinja. Imel je težko otroštvo, osnovno šolo pa je zapusti že po štirih letih. Po očetovi smrti je moral zasesti njegovo delovno mesto v tovarni lepenke, kjer je delal, dokler ga niso vpoklicali v vojsko. V Pirotu na jugu Srbije je v vojski preživel dve leti na bolniškem oddelku, kjer je imel tudi prvi stik z mrtvimi. Po končanem služenju se je vrnil v domačo vas, a jo je kmalu ponovno zapustil. Preselil se je v Slovenj Gradec in se zaposlil v tamkajšnji bolnišnici, kjer je opravljal pretežno fizična dela s pacienti. Po dveh letih dela na oddelku se je zaposlil v prosekturi (secirnici). Tam je delal do svoje...

Gustav Gnamuš se je rodil 18. novembra 1941 v Mežici. Med letoma 1961 in 1966 je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1966 diplomiral pri prof. Maksimu Sedeju. Od leta 1978 je predavatelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, med leti 1983 in 1985 je bil predstojnik slikarskega oddelka, leta 1985 je postal izredni, leta 1990 pa redni profesor za risanje in slikanje na Akademiji. Gnamuš živi in deluje v Ljubljani. Gnamuš je predstavnik slovenskega abstraktnega slikarstva. V začetkih svojega ustvarjanja je izhajal iz figuralike, a skozi osebni likovni razvoj je barva postajala vedno bolj avtonomna. Razstavlja...

France Gorše se je rodil leta 1897 v Zamostecu pri Sodražici, umrl pa je leta 1986 na Golniku pri Kranju. Svoj študij je začel v Ljubljani, potem je bil vpoklican k vojakom. Do leta 1917 je ostal na italijanski fronti. Leta 1920 je šel v Zagreb, kjer je pet let kasneje - medtem je resno zbolel - zaključil svoj študij kot eden izmed najboljših študentov velikega hrvaškega kiparja Ivana Meštrovića. Po nekajletnem bivanju v Trstu je v Ljubljani odprl zasebno risarsko šolo, ki so jo obiskovali nekateri danes uveljavljeni slovenski umetniki. Pred koncem vojne je emigriral v Trst in leta 1952 v Ameriko. Notranji nemir in stalno hrepenenje ga vodita leta 1971 nazaj v Evropo, kjer se naseli v Rimu....

Mirko Bratuša (1963) je leta 1989 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, se po tem v letih od 1990 do 1992 izpopolnjeval na Akademiji likovnih umetnosti v Münchnu pri profesorju Leu Kornbrustu, leta 1993 pa na Umetnostni akademiji v Düsseldorfu pri profesorju Tonyju Craggu. Leta1993 je zaključil podiplomski študij na ALU v Ljubljani pri profesorju Luju Vodopivcu. Od leta 1997 poučuje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani na Oddelku za likovno pedagogiko, kjer je izredni profesor za kiparstvo. Leta 2005 je prejel nagrado Zlata ptica za kiparstvo, leta 2006 pa nagrado Prešernovega sklada. Podrobnejši življenjepis, seznam razstav,...

Ive Šubic se je leta 1922 rodil v Hotovlji pri Poljanah nad Škofjo Loko. Leta 1940 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Zagrebu, nato pa je leta 1941 odšel v partizane. V partizanih je služil tudi kot illustrator in vodja grafičnega oddelka Centralne tehnike. Po končani vojni je študij nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (pri prof. Antonu Gojmiru Kosu in Božidarju Jakcu). Diplomiral je leta 1948, nato pa je leta 1950 zaključil specialko za slikarstvo pri profesorju Gabrijelu Stupici. Ive Šubic velja za enega najpomembnejših slovenskih avtorjev s tematiko NOB. Poleg te tematike in partizanske propagandne grafike, je...

Marjan Tršar se je rodil leta 1922 v družini, ki je bila zelo naklonjena umetniškemu ustvarjanju, zato se je že kot zelo mlad posvetil umetnosti. Njegovo prvo veliko delo je bila poslikava oken v kapeli domače cerkve, poleg tega pa je v gimnaziji z risbami opremil tudi pesmarico Franceta Balantiča. Leta 1937 se je vpisal v slikarsko šolo Božidarja Jakca, katero je obiskoval vse do začetka vojne. Jakac je bil njegov mentor, ki mu je svetoval, kako naj nadaljuje svojo umetniško pot, a vseeno se je Tršar po opravljeni maturi aprila 1941 prostovoljno javil v kraljevo vojsko. Po porazu so ga ustaši internirali v taborišče v Zagrebu, kasneje pa so...